“Starodavni” adventni venček
Adventni venček je postal povsem samoumeven del decembrskega dekorja. Tisti, stari nad štirideset let, se verjetno spomnite, da smo včasih čisto mirno živeli tudi brez njega. Od kod se je vzel?
Običaj adventnih venčkov se je začel pri luterancih v Severni Nemčiji leta 1839. V Rimskokatoliški cerkvi so adventni venček prvič izdelali leta 1925 v Kölnu. Čez pet let so ga imeli v Münchnu in v tridesetih letih v ZDA. V Avstriji so se adventni venčki začeli širiti po letu 1945. Od konca osemdesetih let so cvetličarji glavni ambasadorji adventnih venčkov v Sloveniji.
S svojo pojavnostjo s svečkami dopolnjen venec iz smrečja ne služi zgolj krašenju, vanj je vpletena tudi prispodobna govorica. Zelena barva je barva upanja, venček pa izpričuje obliko, ki nima konca. Zaznamovan je s štirimi svečami za štiri predbožične nedelje, s prižiganjem katerimi verni odštevajo čas so velikega praznika.
Iz knjige Barvita predstava: http://www.zalozbamis.com/knjiga/barvita-predstava/
Zelenje kot veselje
Smrečica ali jelka je kos zelene in dišeče narave, ki napravi božično-novoletne dneve praznike bolj praznične. Če si predstavljamo ledeno in sneženo zimo, potem zeleno drevesce v domu že najavlja nov vegetacijski cikel, ki bo sledil sončevemu obratu.
Da se je Jezus rodil 25. decembra, so bučke. Ta cerkveni praznik je mati cerkev ustvarila, da bi obvladala stara poganska praznovanja, ki so bila v romanskem svetu izrecno veseljaška in razuzdana. Podobno so Germani preroditev sonca pospremili z večdnevnim pirovanjem in obrednim kurjenjem kresov. Pri naših prednikih prav tako ni šlo brez ognja. Kurjenje hrastovega čoka se je kot del starih slovanskih božičnih običajev v nekaterih delih Slovenije ohranilo v 20. stoletje.
Smrečico je s krščanskim božičem združil Martin Luther. Katoliška cerkev se je dolgo upirala protestantski novotariji in ji zoperstavljala 3D strip božične zgodbe: jaslice. Po izgubljenem kulturnem boju je javno kapitulacijo podpisal šele papež Janez Pavel II., ko je dal leta 1982 na Trg svetega Petra postaviti prvo božično drevo.
Fotografija: Božično drevo z jaslicami v Vatikanu (vir:http://www.catholicvote.org/vatican-to-have-green-nativity…/ )
Jelka, ki ni jelka
Prvih štirideset let smo Slovenci pravili božičnemu drevesu drevesce ali drevešček. Ko so komunisti uvozili novoletno jelko, so s forsiranjem jelke razkrili slabo izobraženost. Praznična jelka je namreč za Ruse preprosto drevešček, ne jelka kot takša. Rusi gozdnim jelkam sploh ne pravijo jelka temveč pihta (пихта). “Jel” je za Ruse smreka. Protibožična sovjetska jelka je torej v izvirniku mala smreka, smrečica.
Ironija je, da so bile tudi slovenske “novoletne jelke” v resnici smrečice, saj je lepo mlado jelko v gozdu izjemno težko dobiti. Jelke imajo pač drugačno ekološko nišo in pomladitveno strategijo od smrek.
Zmedo imajo tudi Hrvati. Za božič postavljajo bor. Ta bor je zgolj izjemoma botanični bor. Je tisto, kar je najlažje dosegljivo: smrečica. Slišal sem, da prave bore postavljajo za božični drevešček naši Kraševci – ker jih imajo v izobilju.
Slika: za obredna drevesca, kar so tudi mlaji, se uporabi tisto zimzeleno drevo, ki je pri roki. Na Krasu je to bor.
Komentar Jasna Siroka Ja, ker sem Kraševka, smo otroci kje požagali mali bor in ga okrasili s storži pobarvanimi s srebrno barvo za peči…
Drevo sveta
Božično drevesce se je zelo dobro vključilo v staro mitsko podobo drevesa kot osi sveta. Simbolno drevo ponazarja svet. V knjigah in še bolj na spletu je najbolj pogosto razloženo svetovno drevo Igdrazil.
Igdrazil je del nordijske mitologije. Njegov opis je do potankosti ohranjen v islandskih junaških epih, zbranih v Eddi. Nordijsko in germansko sveto drevo je orjaški jêsen (Fraxinus excelsior), ki z vejami nosi nebo in s koreninami sega globoko v zemljo. Povezuje vse sfere sveta, od katerih je ljudem namenjena samo ena od devetih. Pri koreninah je izvir, kjer sedijo tri norne (sojenice) in odločajo o človeški usodi.
Drevo, ki stalno raste, nima miru. Korenine mu žrejo zmaj in dve kači ter poganjke mu grizejo štirje kapitalni jeleni. Med vejami se zbirajo bogovi, da urejajo svoje reči in se vmašavajo v vse, kar se jim zazdi. Od živali je pomembna še veverica kot prenašalka novic in orel, ki sedi v vrhu Igdrazila.
Ilustracija: http://millenaire.org/wk/images/6/6c/Yggbeasts.jpg
Smrečica ali jelka?
V gozdu je enostavno: če ima ploščate iglice in na spodnji strani iglic dve črti, je jelka. Drugače je smreka. Preprosto pravilo se podre takoj, ko pridemo na vrt. Najbolj pogosta okrasna smreka, omorika, ima ploščate in spodaj črtaste iglice. Med uvoženimi prazničnimi drevesci je še večji babilon.
Je kakšna korist od tega, da ločimo jelke od smrek? Pri prazničnih dreveščkih je. Smrečica s sušenjem odvržejo vse iglice, jelka pa jih zadrži na vejicah. Za t…istega, ki čisti stanovanje, pomembna razlika!
“Drevesce – vaba za nedolžne otroke”
Cvetlični in drugi zapisi 
You must be logged in to post a comment.