O citrusih

 

Grenko kot dobro

Ne, na sliki ni mandarina. Kljub potlačenosti in pobunkanosti je plod pomaranča. Je pomarančna, ki se lepo olupi in ki ima v notranjosti krhlje, polne semen in ki je kisla čez vsako mero. To je pomaranča, pri kateri se zavrže notranjost in poje olupek.

 

Kandirani olupki

Mesec ritualnega prenažiranja je tu. Z njim gore piškotov in peciva. Med pecivi se najdejo tudi tista s prosojnimi koščki oranžne, rumene in zelene barve. Iz česa so narejeni? Iz kandiranih lupin citrusov…

 

Cedra? Cedratka!

Danes sem v diskontu trznil. Opazil sem ljubko malo žajfico s sliko limone in zanimivimi napisi.
Namesto mila z oljčnim oljem trgovec prodaja Slovencem “oljčno olje milo”. Očitno je namesto živega človeka prevajal google translator. Če bi prevajal živ človek, ki bi napise primerjal s slikico, bi se morda vprašal, od kdaj cedre rojevajo limone. Ob limonah namreč piše “vonj cedre”. Dober govorec italijanščine bi vedel, da je “il cedro” ne samo cedra temveč tudi citronatka. Citronatka je tista grbančasta limona citrona, ki se uporablja za izdelavo kandiranega citronata oz. cedrata.
Za tretjo vsebinsko napako na embalaži žajfice je kriv ilustrator, ki je namesto citrone naslikal običajne limone. Je pa izdelek prav ljubek in diši po limonah, vonj po limonah je povezujemo z vonjem po čistoči. Mila še nisem vzel iz embalaže, mi jo je žal uničiti, ko se da ob njej toliko povedati…

 

Sorodstvena razmerja citrusov

V zavrnjenem zakonu o družinskih razmerjih je bilo določilo, da stari starši ne morejo posvojiti vnuka. Posvojen vnuk bi namreč postal brat svojih stricev in tet ter stric svojim bratrancem.

Porušena sorodstvena hirerarhija se pojavlja v kmetijstvu pri citrustih. Na fotografiji je prava limona. Je grbančaste kože in aromatičnega, nekoliko grenkega okusa, ni pa tako kisla, da bi skupaj vlekla usta. Dodana vodi ustvari odličen napitek za odžejanje.

Prava limona (Citrus × limon) je nastala kot križanec grenke pomaranče (Citrus × aurantium) in citrone (Citrus medica).

Kar se pri nas prodaja za limone, niso prave limone ampak majerice (Citrus × meyeri). Majerico so dobili tako, so hčer oženili z očetom – pravo limono s pomarančo. Hierarhija spodobnosti se je porušila, ker je oče je postal hčerin mož. Kisli sadovi incesta pa so nadvse priljubljeni in grejo brez predsodka v denar v vsaki trgovini naše katoliške domovine.

Fotografije: grbančaste prave limone na obali Indijskega oceana.

 

 

Alegorično cvetje

Dekleti, ki si naklanjata pozornost,sta Italija in Germanija. Alegorično podobo je naslikal nemški slikar Friedrich Overbeck leta 1828. To je bil čas, ko sta bila tako Italija kot Germanija (Nemčija) krovna pojma za dve etnično jezikovni skupini, ki sta bili še daleč od politične združitve vsaka v svoji nacionalni državi.
Overbeck je Italijo upodobil kot brinetko, Germanijo pa kot nordijsko Grätchen z rdečkasto zlatimi lasmi.Ker smo na rastlinski strani, je zanimivo, kaj je slikar vpletel dekletoma v lase. Italija je dobila lovor – kako ga ne bi, glede na vso slavno antično zgodovino! Germanija si je napletla venček iz mirte. Presenetljivo. V mirti ni nič nemškega – razen večne želje po Sredozemlju in in ozemljih, ki ležijo na njihovi poti do toplega morja.

Zanimivo, da Italija ni dobila v lase dišečih cvetov citrusov, saj so bili prav ti za Nemce pravljični vonj z juga apeninskega polotoka.

 

Za kraje veš, kjer citrusi cvetó?

Za kraje veš, kjer citrusi cvetó,
njih sad med listjem sije kot zlato,
kjer z modrega neba pihlja vetríč,
visok je lovor, mirta tih grmič?
Saj veš za njih? Od tod
si tja želim s teboj,
preljubi moj, na pot!

Za hišo veš? Krov nosijo stebrí,
dvorana sije, soba se blešči,
kjer marmornati kipi vame zro:
zakaj ti, dete, je tako hudo?
Saj veš za njo? Od tod
si tja želim s teboj,
zaščitnik moj, na pot.

Za goro veš, kjer je za brv oblak?
Skoz mèglo mula tipa si korak,
v brlogih biva stari zmajski skot;
podoru skal sledé izbruhi vod.
Saj veš za njo? Od tod
dovoli, oče, tja
na svojo nama pot.

Pesem je Goethe vključil v roman »Učna leta Wilhelma Meistra«, v katerem jo je položil v usta Mignon. Mignon je privlačno, zelo mlado deško dekle, ki se preživlja kot članica potujoče cirkuške skupine, dokler je glavni junak ne odkupi, da mu je za služabnico na potovanju. Dekle poje in pleše in predano služi Wilhelmu. Ta je dekletu sprva očetovska figura. Ko se v Mignon prebudi ženska, se zaljubi v svojega zaščitnika. Wilhelm ima druge načrte, dekle od hudega zboli in ob ženitni ponudbi Wilhelma drugi ženski ji poči srce.
Nad Mignon visi temna skrivnost njenega porekla in življenja sirote, ki je bila na milost in nemilost prepuščena vodji cirkuške tolpe. V dekletu je ves čas živo hrepenenje po Italiji, po rodni deželi, o kateri sanja kot o nekem drugem, lepšem svetu.

Objavil v Nedelu, 27.12.2015

Straußova “Kjer citrusti cvetó”

Dežela lepot, dežela čudes,
obala krasot, na zemlji nebes,
kako ti sladkó, razkošno dišiš –
Italija, si paradiž!

Sonce svetló in log nasmejan,
premodro nebo, gaj senčni, hladán,
veselo in rad jaz mislim na té –
sem tam ali ne.
Vsak tvoj zven, vsak tvoj spev
bo za zmeraj z menoj,
zdaj kot vrisk do višav,
zdaj ves mil in sanjav.

Plažo poljublja morski val
nosi hlad do obal,
pripeko zastrl je gaj prelepó –
kjer citrusi cvetó.

Rudolf Ilgner
Izvirnik: Wo die Zitronen blüh’n
Prevod M Mastnak

Johann Strauß mlajši je zložil valček »Kjer citrusi cvetó«. Naslov je čudno podoben naslovu Goethejevemi pesmi, vendar je besedilo drugo. Napisal ga je Rudolf Ilgner, ki je bil občasno Straußov libretist, a je kot pesnik sicer utonil v pozabo. Metrična shema zdrži prvi dve kitici, potem se malo opoteče. Tu je moj prevod:

V poslušanje vam ponujam dve izvedbi: prva je v sanjski izvedbi Eve Lind (in z brezvezno grafiko); druga je močan želodec, a se da lepše slediti besedilu.https://www.youtube.com/watch?v=4VHShoFPNaohttps://www.youtube.com/watch?v=tn1S3YOFMGw&pbjreload=10